V zadnjem času smo v javnosti ponovno priča polemikam glede beleženja pokojninske dobe mladim, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov. Tako je npr. poslanec SDS Franc Breznik na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s študentskim delom, kjer trdi, da “študenti, kljub temu da si vplačujejo prispevke za PIZ, nimajo vpisane delovne dobe.”

Glede tega smo na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) že odgovarjali, prav tako sta že podala pojasnila MDDSZ in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod). Da ne bi prišlo do nejasnosti in zavajanj, pojasnjujemo še enkrat.

Osnova za izračun pokojninske dobe (in ne delovne dobe, kot to trdi poslanec, saj ne gre za delovno razmerje) so plačila oz. prihodki dijakov in študentov na letni ravni (za celotno preteklo leto!). Pokojninska doba pa je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) vezana na povprečno mesečno plačo v RS v preteklem letu.

To pomeni, da mora biti za točen izračun pokojninske dobe znan letni zaslužek dijakov in študentov, kar niti v teoriji ne more biti znano pred koncem tekočega leta, zaradi obdelave podatkov, ki jih zavodu sporoča Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), pa seveda z nekaj mesečno zamudo. Prav tako mora Statistični urad Republike Slovenije (SURS) najprej izračunati in sporočiti povprečno letno plačo za preteklo leto (ki je osnova za izračun), kar prav tako stori z zamikom (npr. sredi meseca februarja).

Zaradi prilagajanj informacijskega sistema novi zakonodaji je zavod imel tudi težave pri vpisovanju podatkov v Portal Moj eZpiz. Kar pa ne pomeni, da ti podatki niso zabeleženi in dostopni zavarovancem! Podatke v vsakem primeru beleži FURS, že zaradi dohodnine. Prav tako so lahko mladi že ves čas individualno pridobili informacije na podlagi poizvedbe na zavodu (tudi digitalno, preko Vloge za izpis informacije o trajanju zavarovanja za zavarovance).

Še enkrat pojasnjujemo sistem izračuna pokojninske dobe.

Iz Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C) izhaja, da se dijaki, ki so že dopolnili 15 let, študenti, udeleženci izobraževanj odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja in opravljajo začasna in občasna dela dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo, vključijo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z določbo 18. člena ZPIZ-2.

V skladu s 152. členom ZPIZ-2 so zavezanci za plačilo prispevkov zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanci iz 18. člena ZPIZ-2. Glede zavezanca za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev pa je v ZUJF-C določeno, da so zavezane za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev organizacije, ki posredujejo delo. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek delodajalca in prispevek zavarovanca) se obračunajo in plačajo od bruto zneska. Glede na določbo 5. odstavka 130. člena ZPIZ-2 se v zavarovalno dobo šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij oziroma v primeru študentov in dijakov, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov, prejemkov prejetih iz tega naslova, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena ZPIZ 2. Skladno s 177. Členom ZPIZ-2 se lastnost zavarovanca ugotavlja po preteku koledarskega leta, v katerem so bila plačila izplačana.

Iz navedenega izhaja, da se trajanje zavarovalne dobe ugotavlja za nazaj – v tekočem koledarskem letu za preteklo koledarsko leto (kar je tudi logično, glede na to, da se upošteva zaslužek v celotnem letu).

Podatke za prijavo podatkov o obdobju zavarovanja in prijavo podatkov o osnovi ter spremembe teh podatkov zavodu v skladu s 40. členom Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) posreduje FURS. Na podlagi podatkov, ki jih je zavod prejel od FURS, zavod oblikuje obdobje zavarovanja ter prijavo podatkov o osnovah ter spremembe teh prijav.

Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60% povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu (po dneh). V prehodnih določbah zakona pa je določeno, da se ne glede na določbo šestega odstavka 130. člena tega zakona zavarovancem iz 18. člena ZPIZ-2 v prehodnem obdobju v letu 2014 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 52% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2015 znaša 54%, v letu 2016 znaša 56%, v letu 2017 pa znaša 58% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

Ker je v letu 2015 znašala povprečna bruto plača 1.555,89 EUR so mladi pridobili po 1 mesec pokojninske dobe za vsakih prejetih 840.18 EUR bruto (znesek na napotnici) oz. izplačanih 709.95 EUR (54 % od povprečne plače). Pri letnem zaslužku npr. 2000 EUR neto bi mladi pridobili 2 meseca in 25 dni pokojninske dobe itd.

Kot rečeno, zavod vsem dijakom in študentom, ki so dopolnili  zavarovalno dobo na podlagi drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 (kamor spada tudi t.i. študentsko delo), omogoča izpis informacije o zavarovalni dobi in vplačanih prispevkih na katerikoli območni enoti zavoda v času uradnih ur. Izpis informacije zavod izda tudi na pisno zahtevo posameznega zavarovanca, ki jo lahko posreduje bodisi po pošti bodisi po elektronski poti (Vloga za izpis informacije o trajanju zavarovanja za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2). Zavod načeloma (po tem ko vnesejo podatke) omogoča zavarovancem tudi elektronski dostop preko Portala Moj eZpiz oziroma t. i. osebne informativne evidence do podatkov o zavarovalni dobi in o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki. Študenti pa lahko na podlagi prejetih izplačil opravijo tudi lasten informativni izračun, še najlažje s pomočjo spletnih orodij. Ni bojazni, da se podatki izgubijo, za pa mlade v resnici te informacije ne bodo relevantne pred upokojevanjem.

Na ŠOS pa smo v želji po transparentnosti in končanju polenik še enkrat na zavod naslovili dodatna vprašanja glede beleženja pokojninske dobe, odgovor pa bomo tudi objavili na spletni strani ŠOS. Zaenkrat lahko v preberete sporočilo za javnost, ki ga je na to temo 21. novembra pripravil ZPIZ.